Mišična bolečina naj bi bila ena od največjih vzrokov nezmožnosti dela v vsakdanjem življenju, pa tudi v vrhunskem in rekreativnem športu. V eni izmed evropskih študij so ugotovili, da so mišičnoskeletne motnje kar v 49% vzrok za izostanek od dela in v 60% vzrok trajni nezmožnosti dela.
Ena izmed težav pri obravnavi miofascialnih prožilnih točk je v tem, da lahko simptome teh točk prikrijejo različna druga stanja. Glavoboli, bolečine v vratu in čeljusti, bolečina v spodnjem delu hrbta, simptomi karpalnega tunela, poškodbe kit, včasih tudi različne bolečine v sklepih (artritis, tendinitis, bursitis), so le nekatera izmed stanj na katere imajo vpliv tudi miofascialne prožilne točke.
Enotne definicije, ki bi bila splošno sprejeta še ni, po največkrat uporabljeni definiciji gre za močno občutljive točke (prekomerno vzdražene točke), ki jih najdemo v napetem pasu v skeletni mišici. Točke na pritisk zabolijo in lahko povzročijo preneseno bolečino, motorično disfunkcijo in avtonomno disfunkcijo. Lahko se razvijejo v mišičnem tkivu ali v mišični ovojnici. Na otip jih lahko prepoznamo kot močno občutljive vozličke v napetih snopih mišice.
Miofascialne prožilne točke (MPT) navadno povzročijo motorične, senzorične in avtonomne motnje.
Lokalna občutljivost, preobčutljivost na bolečino, prenesena bolečina ter periferna in centralna občutljivost so senzorične motnje. Motorični simptomi so motena motorična funkcija, mišična šibkost, zmanjšan obseg gibanja in 
mišična togost.
Obstaja več delitev prožilnih točk.
Primarne miofascialne prožilne točke
Te točke predstavljajo center prekomerne vzdraženosti v napeti skeletni mišici ali mišični ovojnici. Aktivira jih akutna ali kronična preobremenitev mišice. Njihov nastanek ni posledica aktivacije drugih miofascialnihprožilnih točk v mišici ali telesu. Delimo jih na:
- Aktivne
Bolečina se pojavi med krčenjem določene mišice ali pa je prisotna že mirovanju. Ob pritisku na to točko izzovemo lokalno bolečino na nekem območju mišice ali pa bolečino na drugi lokaciji, ki ji pravimo prenesena bolečina. Bolečini sta lahko spontani ali pa sta povzročeni z mehanično stimulacijo. Pritiskanje na to točko lahko izzove tudi lokalni trzljaj mišice. Neprestano draženje mišice povzroči napetost v mišici, ki je zato skrajšana in manj zmogljiva.
Imajo velik vpliv na pojav lokalnega ali kroničnega miofascialnega bolečinskega sindroma, glavobolov, bolečin v vratu, fibromialgije…
- Latentne
Same od sebe ne povzročajo bolečine, temveč se bolečina pojavi šele, ko na te točke pritisnemo. Ravno tako kot aktivne točke povzročajo mišično napetost, skrčenje in padec zmogljivosti. Latentne miofascialne prožilne se preoblikujejo v aktivne zaradi stresa, deformacije ali preobremenjenosti mišice. Tako aktivne kot latentne točke so povezane z zmanjšanim obsegom gibanja v sklepih (ROM) in z sklepno togostjo
Poleg tega so povezane tudi z mišično šibkostjo, izzovejo lahko lokalni mišični trzljaj ob pritisku ali igelni stimulaciji. Nikoli zdravljena ali nepravilno zdravljena aktivna prožilna točka lahko v kroničnem stanju postane latentna.
Pridružene miofascialne prožilne točke
Ravno tako so žarišče prekomerne vzdraženosti v skeletni mišici ali mišični ovojnici. Njihov nastanek je posledica aktivacije MPT v drugi mišici ali pa so nastale kot kompenzacijski odgovor na preobremenitev druge mišice. Tudi te točke delimo na dve vrsti:
- Spremljevalne (satelitske)
Razvijejo se zaradi primarnih MPT znotraj njihovega bolečinskega območja. Prožilna točka ni primarna MPT, če nima spremljevalnih točk v drugih mišicah. Primarna prožilna točka sproži preneseno mišično bolečino v mišici, kjer se nahaja spremljevalna prožilna točka. Pogosto se zgodi, da ob odpravi primerne prožilne točke izginejo tudi spremljevalne točke, ne da bi bile deležne zdravljenja. Ravno iz tega razloga jih je skoraj nemogoče odpraviti, če je primarna prožilna točka spregledana. Oboleli notranji organi lahko povzročijo preneseno bolečino in sprožijo nastanek spremljevalnih MPT v mišicah prsnega koša, ramena, hrbta, medeničnega obroča in trebuha. Zaradi tega se lahko prožilne točke na teh območjih vedno znova pojavijo, čeprav so obravnavane z ustrezno in delujočo terapijo. To je znak, da bi bilo lahko kaj narobe z notranjimi organi. Miofascialni bolečinski sindrom je lahko posledica obolelih notranjih organov, lahko pa tudi prikriva obolelost teh organov, kadar se pojavi zaradi drugih vzrokov.
- Sekundarne
Prevelika obremenitev sinergista (ki poskuša zmanjšati obremenitev primarne mišice) ali antagonista (zaradi povečane napetosti primarne mišice) povzroči aktivacijo teh točk.
Miofascialne prožilne točke v antagonistu
Zaradi mišičnega neravnovesja, ko je ena skupina mišic skrčena in napeta, druga skupina pa dolga in prekomerna raztegnjena, se zgodi, da dolge prekomerno raztegnjene mišice razvijejo prožilne točke kot obrambno strategijo. Te točke v antagonistični mišici lahko nato postanejo aktivne in povzročijo že opisane simptome.
Potrebno je ugotoviti katere mišice zmanjšujejo kot v sklepu, saj le te povzročajo prekomeren razteg antagonističnih mišic in jih nato zmasirati. Pri diagnosticiranju teh mišic se osredotočimo na sprednji del telesa, saj večina ljudi preživi veliko časa v upognjenem položaju (sedenje, grbava drža telesa, opravljanje različnih del z rokami pred sabo…). Mesta, kjer so mišice skrčene zaradi fleksije so sprednji del kolka, trebuh, prsni koš, ramena in podlaket.
Travma, prekomerna uporaba, mehanska preobremenitev, napake v drži telesa in psihološki stres so lahko vzroki nastanka MPT.
Mikropoškodba, ki je lahko posledica ponavljajočih gibanj, hitrih gibanj (športne poškodbe, padci, prometne nesreče) ali stresnih položajev (skeletne in posturalne nesimetrije) povzroči poškodbo sarkoplazmatskega retikuluma, kar sproži izločanje kalcija v bližini poškodbe. Prisotnost prostega kalcija bo sprožila stalno interakcijo miofilamentov in posledično nepretrgano mišično kontrakcijo, čeprav ne bo prisoten spontan akcijski potencial. To stanje je začasno, če je poškodba popravljiva, kalcij se umakne in mišica se sprosti.
Po integrirani hipotezi pride v primeru nepravilnega delovanja motorične ploščice do neprestane napetosti mišičnih vlaken v njeni bližini in s tem energijske krize. Okvarjena motorična ploščica izloča višek acetilholina, kar sproži neprestano mišično napetost. Ta vodi do povečanih metaboličnih potreb in vzporedno do motene kapilarne cirkulacije. Posledica slabšega krvnega pretoka in pomanjkanja ATP-ja, je da mišična vlakna ostanejo skrčena, saj ni potrebne energije za delovanje kalcijeve črpalke, in tako ne pride do vzpostavitve normalnega membranskega potenciala. Pojavijo se histološke spremembe, miofascialne prožilne točke ter ponovne aktivacije trenutno latentne prožilne točke. Lokalna ishemija in energijska kriza vodita tudi do izločanja substanc, ki povečajo občutljivost mišičnih nociceptorjev in nastanek bolečine.
Prožilne točke lahko nastanejo v katerikoli mišici, najpogosteje pa jih najdemo v mišicah, ki vzdržujejo držo, to pa so: dvigalka lopatice, zgornji del (tretjina) kapucaste mišice, obračalka glave, mišice dvigalke reber, ter kvadratasta ledvena mišica.
Vzroki nastanka prožilnih točk so številni. Najpogostejši vzrok je submaksimalna izometrična mišična kontrakcija, ekscentrična mišična kontrakcija, statični položaji (ovirajo cirkulacijo krvi), prekomerna teža in telesna neaktivnost (povzročita prekomerno uporabo mišic), slabi spalni položaji (kjer so mišice skrčene več ur), poškodovane mišice pri padcih, prometnih nesrečah. Poleg tega se lahko prožilne točke pojavijo po zlomih, pretrganju mišic, nategu ligamentov, dislokacijah sklepov. Opornice, mavec in trikotne rute povzročijo MPT zaradi nemobilnosti (na primer mavec na nogi povzroči neuravnoteženo hojo, ki sproži aktivacijo prožilnih točk v spodnjem delu hrbta in kolku). Vzrok MPT so tudi prerezane, ranjene, raztegnjene mišice med operacijo ter nepravilna ali pretirana vadba. Možno je, da med vadbo bolečina izgine, a se nato po vadbi ponovno pojavi. To lahko pomeni, da so aktivne prožilne točke vzrok bolečine. Potrebno pa je razlikovati med zakasnjeno mišično bolečino (DOMS) in prožilnimi točkami. Bolečina, ki jo povzroči aktivna prožilna točka je na specifičnem mestu v mišici, pri zakasnjeni mišični bolečini pa je boleča celotna mišica. Kot vzroke navajajo še emocionalno stisko, Lymovo bolezen in kandido, ter virusne infekcije, sladkorno bolezen in artritis, ki lahko aktivirajo prožilne točke zaradi vpliva na metabolizem mišice.
Najpomembnejši del zdravljenja prožilnih točk je odprava dejavnikov tveganja, ki pripomorejo k nastanku prožilnih točk. To pa zato, ker vplivajo na to, ali bo terapija učinkovita in ali bodo njeni učinki trajali. Možno je, da tako zelo vplivajo na nastanek prožilnih točk, da njihova odstranitev povzroči samorazpad prožilne točke oziroma prepreči njeno ponovno pojavljanje.
Nekateri dejavniki tveganja, ki vplivajo na ponovno pojavljanje prožilnih točk so:
telesni dejavniki:
- stres zaradi drže telesa;
- hiper mobilni sklepi;
- skolioza;
- slabe delovne navade;
- ponavljajoči nategi;
- pomanjkanje vadbe;
- velike prsi;
- mišična neravnovesja;
- prirojene nepravilnosti v kostni zgradbi.
pomanjkanje vitaminov in mineralov in psihološki dejavniki:
- napetost;
- anksioznost;
- kronična depresija;
- pogosta nervoznost, itd.;
drugi dejavniki:
- vnetje sinusov;
- gripa;
- pomanjkanje spanja oziroma slab spanec, itd.
Obstaja veliko simptomov, ki niso omejeni na občutek bolečine. Simptomi, ki jih povzročajo prožilne točke so še odrevenelost, ščemenje, preobčutljivost in občutek gorenja. Fizične težave, ki jih povzročijo zaradi prožilnih točk pa so slabotnost, zmanjšana koordinacija, togost, otekanje in zmanjšan obseg gibljivosti. Bolečina je lahko manjša ali pa tako močna, da onemogoča normalno funkcioniranje. Poznamo kronično in akutno bolečino zaradi prožilnih točk. Prožilnih točk, ki povzročajo kronično bolečino se je veliko težje znebiti.
Najznačilnejši simptom prožilnih točk je prenesena bolečina. Gre za bolečino ki se ne pojavi na svojega mestu izvora, temveč na drugem delu telesa. Visceralna prenesena bolečina je bolečina, ki nastane zaradi boleznih notranjih organov in se kaže v obliki zunanje bolečine. Prenesena bolečina pa se lahko zgodi tudi v obratni smeri, tako da mišice povzročijo preneseno bolečino v notranjih organih.
V 85% primerov je smer mišično skeletne prenesene bolečine prožilnih točk stran od centra telesa. Navadno je preneseno bolečino čutiti kot globoko pritiskajočo bolečino, lahko pa se zgodi, da premikanje sproži ostro bolečino. Velikost mišic ne vpliva na intenzivnost bolečine, temveč je ta odvisna bolj od periferne in centralne senzibilacije. Primeri prenesene miofascialne bolečine so glavoboli, ki jih sprožijo prožilne točke v vratu, bolečine v kolenu sprožene zaradi prožilnih točk v štiriglavi stegenski mišici, bolečina v hrbtu zaradi prožilnih točk v trebušnih mišicah, itd. Boleča točka v mišici ni prožilna točka, če pritisk nanjo ne sproži prenesene bolečine, ki se lahko pojavi tudi šele čez 15 sekund. Nekateri ljudje čutijo preneseno bolečino točno tam, kjer je prikazana v literaturi, drugim pa tudi najmočnejše aktivne točke ne povzročijo večje bolečine.
Zaradi togosti mišic, ki jo povzročijo MPT, lahko pride do stiskanja živcev, ki gredo skozi mišico ali mimo nje. Stiskanje živcev povzroči odrevenelost, ščemenje, občutek gorenja in zvonenja, preobčutljivost in vrsto električne bolečine. Lahko pa se zgodi obratno in stiskanje živca spodbudi nastanek MPT na območju, ki ga oživčuje ta živec. Poleg stiskanja živcev pa lahko napeti pas v mišici stisne tudi veno ter tako ovira krvni pretok na tern območju.
Prožilne točke ne povzročijo samo bolečine in drugih senzornih simptomov, ampak navadno motijo delovanje mišic, kar se lahko kaže kot šibkost, togost, skrajšanje in počasnejša regeneracija mišic. Pri šibkosti mišic, povzročeni s prožilnimi točkami, ne gre za pravo atrofijo, kar pomeni, da vadba ni prava terapija. Po deaktivaciji prožilnih točk se moč mišic hitro vrne. Nezmožnost raztega mišice zaradi prožilnih točk sproži togost, ki lahko zmanjša obseg gibljivosti v sklepu. Disfunkcijo sklepa povzroči neravnovesje, ki je kombinacija togosti v nekaterih mišicah, ki obdajajo sklep in šibkosti v drugih. Zaradi povzročenega neravnovesja kosti se te zatikajo ali drgnejo in sklep ne more normalno delovati. Klikanje in pokanje v sklepih sta znaka mišičnega neravnovesja.
Slaba telesna drža je lahko posledica kronično skrčenih mišic, kar pomeni, da je potrebno z masažo odpraviti prožilne točke, raztegniti mišice in nato okrepiti nasprotne prekomerno raztegnjene mišice.
Počasnejša regeneracija po naporu je še eden izmed simptomov prožilnih točk. Zaradi prožilnih točk pride do nepotrebnega utrujanja mišice, saj se ta zaradi stalne kontrakcije mišičnih vlaken ne more sprostiti in odpočiti. Manj aktivni ljudje kasneje opazijo zakasnjeno regeneracijo in sprostitev mišic, ter zmanjšano vzdržljivost kot športniki.
Navajajo še naslednje avtonomne fizične simptome: zamegljen vid, solzenje, povečano slinjenje, prožilne točke v vratu povzročajo tudi vrtoglavico, slabši občutek za ravnotežje, kronični kašelj,…
Miofascialni bolečinski sindrom
Definicija miofascialnega bolečinskega sindroma je, da gre za bolečino v mišicah, ki izvira iz bolečega mesta v mišici. Ta boleča mesta imenujemo prožilne točke (angl. trigger points), ki ob pritisku sprožijo lokalno ali preneseno bolečino. Za ta sindrom je značilna motorična motnja (napeti pas v mišici) in senzorična motnja (občutljivost in prenesena bolečina). Lahko je akuten ali kroničen, lokaliziran ali razširjen.
Akutna poškodba mišice, preobremenitve in ponavljajoč napor so najpogostejši razlogi razvoja sindroma. Pojavi pa se lahko tudi zaradi prisiljenih drž, ponavljajočih gibov…
Velikokrat se ga zamenja s fibromialgijo, ki je bolezensko stanje, pri katerem gre za utrujenost, razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah brez prisotnih napetih pasov. Fibromialgija sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma, pri katerem ni nikoli vnet sklep.
Navadno je miofascialni bolečinski sindrom lokaliziran, lahko pa se tudi razširi na tri ali štiri kvadrante telesa. Širjenje prožilnih točk je lahko posledica slabe drže in mehaničnega stresa na mišice (širijo se preko aksialne kinetične verige) ali pa zaradi aktivacije prožilnih točk v funkcionalnih mišičnih skupinah, kjer postanejo agonistične ali antagonistične mišice preobremenjene ali napete, ker poskušajo nadomestiti nedelovanje drugih nefunkcionalnih mišic v skupini.
Ugotovljeno je bilo, da velja ta bolečinski sindrom za enega izmed najbolj pogostih vzrokov, ki povzroči nastanek akutne ali kronične bolečine v skeletnih mišicah ali v fasciji skeletnih mišic. Lahko se pojavi kot primarno ali sekundarno stanje. Primarni sindrom se pojavi samostojno in ni povezan z drugimi medicinskimi stanji, sekundarni sindromi pa se pojavijo v povezavi z drugimi medicinskimi stanji. Pod primarne miofascialne sindrome uvrščamo preobremenitvene sindrome, ki so poimenovani po vključenih strukturah, ali pa po skupnih pogojih, ki jih povzročijo. Medialni epikondilitis (komolec golfista), lateralni epikondilitis (teniški komolec), adhezivni kapsulitis (sindrom zmrznjene rame), bolečina v križu, piriformis sindrom, bolečine v kolenu in gležnju so nekateri primarni sindromi, ki so lahko tudi sekundarni. Sekundarni sindromi pa so naslednji: migrene, radikularna bolečina, revmatoidni artritis, fibromialgija, akutna travma (poškodba mehkega tkiva), zlomi, postoperativna bolečina, pomanjkanje vitamina B12…
Bolniki s tern sindromom imajo lahko motnje spanja, na katere vpliva bolečina, ki se pojavi ob raztegu okvarjene mišice. Pojavlja sem pri kar 85% oseb s kronično bolečino, ne glede na to, kakšen je glavni razlog bolečine. Zgodi se, da se pridruži sindromu fibromialgije (potrdimo ga tako, da najdemo poleg prožilnih točk tudi občutljive točke (angl. tender points), ki nimajo napetega pasu in ne povzročijo prenesene bolečine.
Nedavni komentarji