BOWNOVA TERAPIJA

Kaj je Bownova terapija?

Bownova terapija postaja vedno bolj popularna in sprejeta manualno-vibracijska metoda ter pomemben del komplementarne medicine. Terapije so kot modni trendi, pridejo in gredo. Zobu časa pa kljubujejo le tiste terapije, ki prinesejo dejansko pozitivno spremembo v človekovo življenje. Bownova terapija je ena takih.

Bownova terapija izhaja iz Avstralije, kjer jo je pred petdesetimimi leti razvil samouk Thomas Bowen (1916-1982).  Izkazalo se je, da je bil Tom med najbolj zaposlenimi in uspešnimi zdravilci v Avstraliji, saj je na leto pomagal tudi do 13.000 ljudem. Terapija, ki nosi njegovo ime je v Avstraliji iz leta v leto vedno bolj popularna. Priznavajo jo tudi mnoge zdravstvene zavarovalnice, saj se je izkazalo, da je učinkovita v mnogih primerih, pri katerih druge terapije odpovedo.

Bownova terapija je edinstvena manualna tehnika, pri kateri gre tako za fizično kot energijsko-vibracijsko stimuliranje telesa. Bistvo terapije predstavljajo t.i. « Bownove poteze «, ki jih terapevti izvajamo na specifičnih lokacijah na mišicah, fasciji, tetivah in indirektno na živčnih ovojnicah. Začetni dražljaj je izvršen preko površinske fascije (vezivnega tkiva), ki takoj prenese dražljaje na ostale regulatorne sisteme, ki pričnejo proces transformacije trenutnih in starih  stresnih vzorcev.

 

Kako deluje Bownova terapija?

Ne vemo natančno, zakaj deluje Bownova terapija tako dobro in zakaj je pogosto učinkovita tam, kjer morda ostale terapije niso. Naivno bi bilo pripisovati neobičajno visoko uspešnost terapije le posameznim delom procesa, saj prav medsebojno dopolnjevanje vseh pomembnih komponent pripomore k učinkovitosti Bownove terapije.

Raziskave kažejo, da Bownova terapija takoj in uravnoteževalno učinkuje na avtonomno živčevje (t.i. del živčevja, ki deluje neodvisno od naše zavesti) in na energetski sistem. Avtonomno živčevje nadzoruje nad 80% vseh telesnih funkcij in je zelo občutljivo na daljša stresna stanja ali premočne dražljaje.

Če naše življenje izkušamo pretežno skozi učinke simpatičnega živčevja, ki je pripravljeno na “boj ali pobeg”, telo ne more doseči ravnovesja, ki je potrebno za ozdravljenje. Za to mora biti aktiven “zaviralni” del živčevja (parasimpatično živčevje). Bownova terapija sproži začasni premik prevlade s simpatičnega na parasimpatično živčevje, s čimer ustvari priložnost za ravnovesje, ki jo naše telo hitro prepozna in se začne uravnavati.

Bownove poteze tudi hitro izzovejo vidno in otipljivo zmanjšanje napetosti v mišičnih vlaknih in mišičnih ovojnicah. Medceličnina v vezivnem tkivu se lahko že z kratkim dotikom in nežnim pritiskom spremeni iz želatinoznega v bolj tekoče, prožno stanje. Zaradi tega pride do boljše hidracije tkiv , izboljšanega limfatičnega pretoka, odstranitve energetskih blokad in zmanjšanega pritiska na perifernem živčevju.

Da bi telesu posredovali osnovne dražljaje, začnemo z Bownovimi potezami na površinskem vezivnem tkivu/mišičnih ovojnicah. To tkivo je (v vsej svoji raznolikosti) eno najpomembnejših anatomskih struktur.

Vezivno tkivo / fascija je tudi mesto, ki je pogosto opisano kot »dom naših čustev«, naše čustveno telo.

Spomini na pretekle izkušnje ali poškodbe, negativne misli in čustva, lahko ostanejo dolgo časa ujeti v vezivnem tkivu in sistemu meridianov. Ko se tkiva sprostijo, se lahko istočasno sprostijo te pozabljene zaviralne energije, ki pronicajo na površje in lahko v našo zavest vstopijo med ali po Bownovi terapiji.

Po obisku pri Bownovem terapevtu skoraj vedno pride do pozitivnih čustvenih odzivov (manjša duševna napetost, občutek sproščenosti, boljše razpoloženje, lažje soočanje z življenjem itd.) Te spremembe so morda tudi posledica učinkovanja na limbični sistem (center čustev) in boljšega ravnovesja v energetskem sistemu.

Bownova terapija naše telo ponovno “spomni”, kako učinkovito je lahko. Po njej se telesno in čustveno dobro počutimo. Naše telo bo močnejše, manj boleče, prožnejše in bolj sproščeno, kar se bo pri mnogih kazalo v izboljšani kakovosti življenja.

Bownova terapija temelji na teoriji, da je telo somatično-energetska samouravnavna enota, ki  lahko že z minimalnimi zunanjimi dražljaji prične uravnavati porušeno ravnovesje.

Glavne značilnosti Bownove terapije in kako se razlikuje od drugih terapij?

Čisto naravno je, da vsako novo terapijo najprej primerjamo z že znanimi terapijami. Ta primerjava je še posebej razumljiva, ko gre za Bownovo terapijo, saj je zelo samosvoja. V nasprotju z različnimi vrstami masaž, si ni mogoče na hitro predstavljati, kako izgleda proces izvajanja Bownove terapije.

Terapevti smo vajeni tudi začetnega skepticizma in kasnejšega presenečenja klientov, saj težko verjamejo da je lahko tako učinkovita. Globoko zakoreninjena je namreč miselnost, da je treba med terapijo občutiti bolečine in trpeti, če hočemo, da kaj pomaga. Z Bownovo terapijo hitro dokažemo, da to ni res in da je lahko celoten proces prijeten, sproščujoč in neboleč.

Število in pogostost obiskov pri terapevtu 

Običajno zadoščajo dva do trije obiski pri terapevtu, seveda pa je odvisno od števila in zapletenosti težav in ali so akutne ali kronične. Po navadi ni potrebno za isto težavo obiskovati terapevta več mesecev ali celo leta. Med dvema obiskoma pri terapevtu običajno mine 5-7 dni. V določenih primerih je lahko ta čas krajši ali daljši.

Trajanje obiska pri terapevtu

Ena terapija traja od 30 minut do ene ure; pri akutnem problemu, kot je n.pr. izvin gležnja, pa lahko le 5-10 minut. Vendar pa terapija najpogosteje vključuje posege, ki zajemajo celoten sistem, da je učinek globlji in telo bolj sproščeno.

Časovni premori

Med serijami Bownovih potez so kratki časovni premori, med katerimi se vas terapevt ne bo dotikal. Kratek premor omogoči telesu, da integrira nevrološke in energetske spremembe, ki smo jih sprožili z Bownovimi potezami.

Masaža – Bownova terapija ni masaža

Tisti ki Bownove terapije ne poznajo, jo velikokrat radi primerjajo z masažo ali jo imenujejo celo Bownova masaža, kar je daleč od resnice. Bownov terapevt nima daljšega stika s telesom, ne uporablja olja niti ne izvaja masažnih prijemov. Pri Bownovi terapiji se s počasnimi gibi in brez fizičnega terapevtovega napora pride do sprostitve mišično – fascialnih tkiv.

Akupresura in šhiatsu – Bownova terapija ni akupresura ali šhiatsu.

Bownove poteze se skladajo z mnogimi tradicionalnimi akupunkturnimi točkami, vendar se točk ne stimulira tako, kot določa tradicionalna kitajska medicina. Zaradi velikega števila akupunkturnih točk in meridianov je skoraj nemogoče, da bi se jim lahko izognili. Vsak
Bownov poseg prečka vsaj 1-3 meridiane in mnogo akupunkturnih točk in neposredno vpliva na energetski tok, vendar brez pritiska ali akupunkturnih iglic.

Kiropraktika in manipulativna fizioterapija – Bownova terapija ni kiropraktika ali manipulativna fizioterapija.

Čeprav Bownov terapevt ne manipulira sklepov, se lega v problematičnih sklepih pogosto spremeni/normalizira. Strukturni premiki so pogosti takoj po terapiji in v dnevih po terapiji. Klienti jih pogosto čutijo in celo slišijo, skupaj z občutkom sprostitve.

Miofascialne prožilne točke – Bownova terapija ni terapija miofascialnih prožilnih točk.

Precej Bownovih potez sovpada z mesti znanih miofascialnih točk, vendar so nanašajoča področja  različna. Prožilne točke lahko terapevt z izvajanjem določenih Bownovih potez deaktivira, vendar z veliko manjšim pritiskom in brez bolečin.

Tehnike za sproščanje fascije – Bownova terapija ni isto kot fascialna terapija.

Z vsako Bownovo potezo terapevt le rahlo “vznemiri” fascijo/vezivno tkivo in ne skuša s pritiskom in raztezanjem ločiti in sprostiti vlaken. Vendar po vrsti Bownovih potez fascija kaže znake boljše hidracije, začnejo se sproščati adhezije, brazgotinsko tkivo pa postane mehkejše in se s časom tudi zmanjša. Pri nekaterih vrstah fascialnih sprostitvenih postopkov se pojavijo modrice in je proces za klienta boleč, z Bownovo terapijo pa dosežemo spremembe brez travme v tkivih.

Limfna drenaža – Bownova terapija ni limfna drenaža.

Bownovi posegi stimulirajo limfni sistem tako direktno kot indirektno in nič posebnega ni, če se začnejo klientu  med izvajanjem terapije čistiti sinusi, zatrdline na prsih se zmanjšajo ali izginejo (klientom svetujemo, da vsako sumljivo zatrdlino pred začetkom terapije pregleda zdravnik), otekline okrog sklepov izginejo. Vendar pa ne uporabljamo prijemov in posebnega spodbujanja tkiv kot pri limfni drenaži.

Energetske tehnike – Bownova terapija ni rei-ki ali kakšna druga oblika usmerjevalnega energetskega zdravljenja.

Bownova terapija ne dodaja energije v telo, pa tudi terapevt je vanj ne kanalizira, temveč osvobaja bio -energijo, ki je že navzoča in ji omogoča bolj neoviran pretok.

Kako izvajamo Bownovo terapijo?

Temeljni kamen terapije predstavlja t.i.Bownova poteza. Ta vključuje poteg kože in površinske fascije (mišične ovojnice) prek mišičnih vlaken, tetiv in živčnih ovojnic. Z nežnim, vendar dovolj močnim pritiskom na natančno določenih mestih, stimuliramo receptorje v mišično-vezivnem tkivu in s tem sprožimo proces samouravnavanja in boljše sistemske komunikacije.

Poteze spodbudijo tudi energetski pretok in sprožijo vibracije med lokacijami, na katerih smo jih izvedli. Bownovo razumevanje in občutenje energetskega polja/ pretoka po meridianih je viden v strukturi posegov in poteku njegovega dela.

Skupine Bownovih potez sestavljajo Bownove posege, od katerih je vsak primeren za določen predel telesa.

Poseg izberemo glede na težave, ki jih klient ima. Posege lahko izvajamo lokalno pri akutnih poškodbah, ali sistematično, da z njimi spodbudimo celotno nevro-mišično-energetsko integracijo.

Ko se ljudje prvikrat srečajo z Bownovo terapijo, so začudeni nad njenim sorazmerno nežnim pristopom in ne verjamejo, da bi jim lahko pomagala k boljšemu počutju. Večina ljudi je navajenih ali celo pričakujejo, da bo proces bolj boleč; dejansko pa se želijo rešiti bolečin. Bownove poteze izvajamo z nežnim pritiskom in uporabljamo blazinice palcev in prstov. Vsake toliko vam bo terapevt morda tudi svetoval, da med posegom obrnete glavo, naredite vdih ali izdih ali pa bo kot del posega tudi rahlo držal eno od spodnjih okončin.

Običajno se poseg izvaja na udobni masažni mizi; lahko pa tudi sede ali celo stoje, če se ne morete zaradi bolečine udobno zlekniti. Načeloma lahko Bownovo terapijo izvajamo tako, da ste oblečeni, še posebej, če gre za lahko, nedrseče blago. Vendar je za terapevta zelo pomembno, da zazna spremembe na koži in v takšnih primerih se boste slekli do spodnjega perila. Terapevt bo pazil, da ne boste nikoli razgaljeni in da vam bo ves čas udobno in toplo.

Terapevt začne običajno s posegom na spodnjem delu hrbta, nadaljuje na predelu med lopaticama ter tilnika in prednjem delu telesa. Glede na vrsto neravnovesja v vašem telesu se terapevt odloči, katere dodatne posege bo v terapijo vključil.

Med samo terapijo bodo kratki premori, ko se vas terapevt ne bo dotikal. Takrat se boste počutili zelo sproščeno in morda celo zaspali, ali pa se boste osredotočili na pogosto navzoče fizične in subtilne odzive v vašem telesu.

Kdaj lahko Bownova terapija pomaga?

Bownova terapija ni terapija, ki zdravi ali pozdravi.  Morda to zveni protislovno, saj je terapija pogosto sinonim za uspešno zdravljenje.

Mnogi terapevti se zavedajo in priznavajo, da je prirojena zdravilna inteligenca samega telesa edini pravi zdravilec, mi pa imamo ta privilegij, da mu z Bownovo terapijo priskočimo na pomoč.

Terapija je tako nenasilna in nežna, da jo lahko varno uporabimo pri ljudeh vseh starosti – od novorojenčkov do starejših ljudi, od športnikov do nosečnic. Terapija lahko tudi dopolnjuje načine zdravljenja, ki jih nudi moderna medicina.

Uporabljamo jo za zdravljenje že navzočih motenj, pri lajšanju bolečin in kot preventivno ter sprostitveno terapijo. Predvsem bo zanimiva za tiste, ki že dolgo trpijo bolečine in še niso našli terapije, ki bi jim pomagala.

Pokazalo se je, da je Bownova terapija uspešna pri zdravljenju ali obvladovanju naslednjih motenj:

• bolečine v hrbtu,
• bolečine v vratu (otrdelost vratu, športne poškodbe in poškodbe pri nesrečah),
• glavoboli, migrene, sinusitis,
• problemi s sklepi (bolečine, otekline, zmanjšana gibljivost) pri zamrznjeni rami, teniškem   komolcu, sindromu zapestnega kanala, bolečine v čeljustih (sindrom čeljustnega sklepa),
• akutna in kronična utrujenost ter stres,
• rehabilitacija po operacijah (posebno na hrbtenici in sklepih),
• motnje v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonalnem sistemu (astma, zaprtje, lajšanje težav med nosečnostjo in po porodu),
• stanje po možganski kapi (rehabilitacija),
• nevrodegenerativna obolenja (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen),
• duševna napetost, blažja depresija, anksioznost,
• detoksifikacija zasvojenih z alkoholom in drogami (pomaga pri sproščanju in hitrejšem odstranjevanju kemičnih snovi iz telesa).